Forrest Gump

Živjo. Ime mi je Forrest. Forrest Gump.

Bi čokoladni bonbon?

Lahko bi jih pojedel milijon in pol.

Mama je vedno govorila: Življenje je kot škatla čokoladnih bonbonov.

Nikoli ne veš, kaj boš dobil.

Ti čevlji so gotovo udobni.

Če bi cel dan hodili v njih, ne bi čutili ničesar.

- Rad bi imel take čevlje. - Noge me bolijo.

Mama je vedno govorila,

da čevlji povedo ogromno o človeku.

Kam gredo, kje so bili.

Veliko čevljev sem že nosil.

Če zelo dobro pomislim,

se spomnim mojih prvih čevljev.

Mama je rekla, da me bodo nesli kamorkoli.

Da so moji čarobni čevlji.

Zdaj lahko odpreš oči.

Malo se sprehodi.

Kako se ti zdi?

Močne noge ima, ga. Gump. Močnejših še nisem videl.

Le hrbet ima ukrivljen kot politik.

Toda zravnali ga bomo. Kajne, Forrest?

Mama mi je dala ime po junaku državljanske vojne,

Generalu Nathanu Bedford Forrestu.

Rekla je, da smo z njim v nekakšnem sorodu.

Bil je ustanovitelj kluba z imenom Ku Klux Klan.

Oblačili so se v ogrinjala in rjuhe.

in se obnašali kot prikazni ali strahovi.

Celo konje so ogrinjali v rjuhe in jahali naokrog.

Tako sem dobil ime, Forrest Gump.

Mama je rekla, naj me Forrest spominja,

da včasih vsakdo napravi kaj, kar nima smisla.

Sem. Počakaj.

Prav. Kaj pa gledate?

Še niste nikoli videli dečka z opornicami?

Nikomur ne dovoli, da bi te imel za manjvrednega.

Če bi Bog hotel, da bi bili vsi enaki,

bi dal vsem opornice na noge.

Mama mi je znala pojasniti stvari tako, da sem jih razumel.

Živela sva 400 metrov od 17. ceste,

800 metrov od Greenbowa, v Alabami.

To je v okraju Greenbow.

Hiša je v družini, odkar je mamin pra-pra-pradedek

prišel pred tisoč leti čez morje.

Ker sva živela sama, sva imela veliko praznih sob,

ki jih je mama oddajala. Večinoma popotnikom

iz krajev kot sta Mobile in Montgomery.

Tako sva dobila denar. Mama je bila zelo pametna gospa.

Zapomni si, Forrest.

Nič drugačen od ostalih nisi.

Si me slišal? Enak si kot vsi ostali.

Nič drugačen nisi.

Vaš fant je drugačen, ga. Gump. Njegov IQ je 75.

Vsakdo od nas je drugačen, g. Hancock.

Hotela je, da imam najboljšo izobrazbo,

zato me je peljala na najboljšo šolo.

Srečal sem ravnatelja.

Rad bi vam nekaj pokazal, ga. Gump.

To je normalno. Forrest je pa tukaj.

Minimalni IQ za vpis v privatno šolo je 80.

Ga. Gump, moral bo obiskovati posebno šolo.

- Nič mu ne bo manjkalo. - Kaj sploh pomeni normalno?

Morda je res počasnejši, a moj Forrest

bo imel enake možnosti kot ostali.

Ne bo se učil obnavljanja starih gum.

Samo za pet točk gre.

Gotovo je mogoče kaj storiti.

Napredna šola smo.

Prav vsem želimo najboljše.

Kje pa je go. Gump?

Na dopustu.

Mama res skrbi za tvoje šolanje, fant.

Ne govoriš veliko, kaj?

"Končno je moral poskusiti. Videti je bilo lahko, a...

"Kaj se je zgodilo. Najprej...

- Mama, kaj pomeni dopust? - Dopust?

Kjer je očka?

Dopust pomeni, da nekam greš in se nikoli več ne vrneš.

Lahko biI rekli, da sva bila z mamo sama.

A bilo nama je prav. Hiša ni bila nikoli prazna.

Ljudi je bilo vedno dovolj.

- Večerja! Večerja! - Izgleda odlično.

Včasih je bilo pri nas toliko gostov,

da so bile vse sobe polne popotnikov.

Ljudi, ki se niso ločili od kovčkov, kovčkov s klobuki in vzorci.

Forrest Gump. Večerja je! Forrest?

Nekoč je bil pri nas mladenič s kovčkom za kitaro.

Forrest, ne nadleguj tega prijaznega mladeniča.

Že dobro, gospa.

Nekaj sem mu kazal na kitari.

Večerja je pripravljena, če ste lačni.

Dobro se sliši. Hvala, gospa.

Pokaži mi še enkrat te hecne korake. Počasneje.

Kitara mi je bila všeč. Lepo je zvenela.

Z gibi sem sledil glasbi in se zibal v bokih.

Nekega večera, ko sva z mamo nakupovala

in šla mimo Vincyjeve trgovine s pohištvom...

To ni za otroke.

Čez nekaj let je mladeniču, ki so mu rekli Kralj,

morda, ker je preveč pel,

odpovedalo srce.

Gotovo je težko biti kralj.

Čudno, kako se nečesa spomniš in nečesa ne.

- Zelo se potrudi, Forrest. - Bom, mama.

Dobro se spomnim prve vožnje z avtobusom v šolo.

Greš?

Mama pravi, da se ne smem voziti s tujci.

To je šolski avtobus.

- Jaz sem Forrest Gump. - Dorothy Harris.

Zdaj nisva več tujca.

Ta sedež je zaseden.

Zaseden je.

Tu ne moreš sedeti.

Čudno, česa se mlad človek spomni,

ne spomnim se rojstva,

ne morem se spomniti prvega božičnega darila,

ne spomnim se prvega piknika,

spomnim pa se, kdaj sem prvič slišal

najslajši glas na vsem svetu.

Če hočeš, lahko sediš tu.

Česa tako lepega še nisem videl.

Bila je kot angel.

Boš sedel ali ne?

Kaj je s tvojimi nogami?

Nič, hvala. Vse je v redu.

Sedel sem poleg nje v avtobusu

in se vso pot do šole pogovarjal.

Mama pravi, da imam ukrivljen hrbet...

Dotlej sem govoril le z mamo.

Si trčen?

Mama pravi: trčen si, če hočeš biti.

Jaz sem Jenny. Jaz sem Forrest Gump.

Od takrat se nisva ločila.

Bila sva kot rit in srajca.

Naučila me je plezanja.

Daj, Forrest, uspelo ti bo!

Jaz pa sem njo guganja.

Pomagala mi je pri branju, jaz pa sem jo naučil zibanja.

Včasih pa sva samo sedela in čakala na zvezde.

- Mama bo v skrbeh zame. - Samo še malo ostani.

Jenny ni nikoli hotela domov.

Prav, ostal bom.

Bila je moja najdražja prijateljica.

Edina prijateljica.

Mama je govorila, da se vsak dan dogajajo čudeži.

Nekateri ne verjamejo, a res se.

Tepček!

Si omejen ali samo zabit?

- Jaz sem Forrest Gimp. - Teci, Forrest!

Teci, Forrest! Teci!

- Na kolesa! - Dajmo ga! Dajmo!

Pazi, tepček! Te bomo že dobili!

Teci, Forrest! Teci!

Pridi sem, ti...

Teci, Forrest! Teci!

Ne boste mi verjeli, če vam povem,

da lahko tečem hitro kot veter.

Če sem od tistega dne kam šel... sem tekel!

Tale je res udarjen na tek.

Rekel sem, da Jenny ni rada hodila domov.

Živela je v hiši, ki je bila stara kot Alabama.

Mamo je izgubila ko je bila pet let stara.

Njen očka pa je bil kmet.

Jenny?

Bil je ljubeč.

Njo in sestre je vedno poljubljal in božal.

Nekoč Jenny ni prišla na šolski avtobus.

Jenny, zakaj te danes ni bilo v šolo?

Očka počiva.

Pridi!

Kam bežiš? Vrni se, punca!

Kaj boš?

Jenny! Kaj boš?

Moli z mano, Forrest. Moli z mano.

Dragi Bog, naj bom ptica, da bom odletela daleč, daleč stran.

Dragi Bog, naj bom ptica, da bom odletela daleč...

Mama je vedno govorila, da je Bog skrivnosten.

Tistega dne Jenny ni spremanil v ptico.

Ampak prišla je policija in

Jenny ni bilo treba več živeti v tisti hiši.

Preselila se je k babici na avenijo Creekmore.

Bil sem srečen, da je bila tako blizu.

Včasih se je izmuznila iz hiše in prišla k meni,

ker jo je bilo strah. Ne vem, česa.

Mislim, da babičinega psa. Bil je hudoben.

Z Jenny sva ostala najboljša prijatelja do srednje šole.

- Hej, tepček! - Nehaj!

Teci, Forrest, teci!

- Me slišiš? Butec! -Teci!

Pojdi v avto! Daj! Ušel nam bo! Daj!

Teci, Forrest! Teci!

Teci, Forrest!

Takrat sem tekel, da bi kam prišel.

Nisem pa mislil, da bom res.

Kdo za vraga je to?

Forrest Gump. Lokalni tepček.

Ne boste verjeli, prišel sem na kolidž.

- Forrest, teci! - Prav.

- Teci! - Teci, ti butasti pasji sin!

Teci, ti butasti pasji sin, teci. Daj, teci!