The first 200 lines.
LETO 2054 PLANET NIFLHEIM
Kako sem preživel tole?
Res grd padec.
Sranje, komunikator se je razbil.
In grelnik tudi.
Moralo bi me prepoloviti, da bi umrl med padcem,
namesto da bom počasi postal človeški sladoled.
Timo?
Timo!
Timo, tu spodaj sem!
Timo.
Mickey?
Timo!
Timo, tu spodaj sem. - Mickey.
A še nisi umrl?
Ne. - Počakaj.
O, hudiča.
Tvoj metalec ognja še dela.
Brez praske.
Še dobro, da sem se spustil sem. Orožarji bodo veseli.
Nazaj ga bom nesel, prav? - Jaz ga lahko.
Saj nisi jezen, da bom vzel samo tole?
Tebi bolj slabo kaže.
In vrv ne seže dlje.
Ne, v redu je.
Raje ne tvegaj.
Ja, to ti pravim.
Sicer pa te bodo jutri spet natisnili.
Ja.
Hej, Mickey.
Ja?
Kako je umreti?
Zdaj si verjetno že vajen. Ampak vseeno.
Kolikokrat je že bilo? Si Mickey 16?
17. Butelj.
18 po tem tu.
No, lepo, da sva se spoznala. Lepo umri.
Se vidiva jutri.
Ja, krasno.
Zakaj pa ne?
Tale je kar velik.
Upam, da me bo požrl v enem kosu.
Gotovo je to bolje, kot da zmrzneš.
Najbrž.
Ali pa tudi ne.
Vsakič, ko sem umrl, so me pač znova natisnili.
Vse moje podatke shranijo in dobim novo telo.
Redno posodabljajo spomine
in mojo osebnost
in mi jih ponovno vsadijo v možgane.
Res huda tehnologija, vam rečem.
Recimo, da je napredna.
Hudo napredna.
Daj, daj!
Čakaj! Počakaj trenutek.
Pomiri se.
Sprosti se, dihaj. Tako, ja. Dihaj.
Vse tole tiskanje teles in presajanje spominov
je bilo tako noro pred časom,
da je sprožilo toliko etičnih sporov
in religioznih bla, bla, bla,
da so ga na Zemlji prepovedali
in je dovoljeno le v vesolju za Pogrešljive.
Kot sem jaz.
Ko smo zapustili ozračje,
sem moral garati vso pot do tega planeta.
Dajali so mi nalogo za nalogo.
Tehnika, kaj se dogaja? Dodatni kabel je že tu.
Mickey, veš ...
Zdravniška, mu boste povedali vi?
Kaj pa? - Živjo, Mickey. Kako si?
Čutiš vrtoglavico, slabost ali omotico?
Mislim, da sem malo omotičen.
Samo še huje bo, še fina vročina pride.
Dejansko si izpostavljen nepredstavljivemu žarčenju,
zaradi česar smo te sploh poslali ven. - V redu.
Daj nam natančen opis svojih znakov.
Prej bi rad preveril par reči na našem vprašalniku o kozmičnem žarčenju.
Kdaj te bo začela peči koža?
In kdaj boš oslepel?
In seveda, kdaj boš umrl.
To je tisto, kar nas res zanima.
V četrtem letniku sem se pri naravoslovju
zafrkaval z žabo.
Posvetilo se mi je, da je vse to zdaj najbrž kazen.
Mickey, snemi si rokavico, da vidim, kaj se dogaja pod skafandrom.
Vau! A ste videli?
Dobro jutro. - Dobro jutro.
Veliko pij, Mickey.
Izsušen se boš počutil.
Arkadij, mislim, da je odmerek previsok.
Komu mar, Dorothy? Čez deset minut bo mrtev.
Poskrbi, da dobiš vzorce krvi.
Krvavel bo iz oči, nosu, ust, ušes in danke.
Iz vsake luknje vzemi ločeni vzorec.
In hkrati mu nalagajte spomin.
Ta Mickey je poseben, saj veš.
Od vseh Mickeyjev bo najmanj živel.
Slišal sem. Deset minut.
Dobra novica, prej bo 15. Veliko bolje, a ne?
Z življenjskim zavarovanjem bi bil že nesramno bogat,
ampak seveda Pogrešljivih ne zavarujejo.
Nobenih nadomestil, sindikata, pokojnine.
Ne bom presenečen, če se sprašujete,
zakaj sem si potem to počel.
Ker sem imel prijatelja, ki mi je rekel,
da se bodo makroni nekoč prodajali bolje od burgerjev.
In ker sem zaupal bednemu frendu, sem vzel ogromno posojilo
pri krasnem gospodu, da bi odprla trgovino z makroni.
PRED 4 1/3 LETA ZEMLJA
Sranje.
V redu, pomirita se.
Zavedam se, da imata še štiri tedne. Tole je samo ekskurzija.
Da okusita, kaj bo, če ne bosta pravočasno poravnala dolga.
In zdaj imata veliko prostega časa,
ker je vajina trgovinica propadla.
Izjemno predstavo ste mi pripravili.
Razumel sem sporočilo. Jasno in glasno.
"Zamujam, denar zamuja."
Prihaja. Dve osebi zadaj ...
Darius Blank. Ime, ki ga raje ne bi nikoli slišal.
G. Blanka ne skrbi toliko denar. Veliko ga ima.
Ta stavba je zgolj ena njegovih nepremičnin.
Zares uživa v tem, ko opazuje umiranje prestopniških izposojevalcev,
v vsaki podrobnosti umiranja.
Razumel sem sporočilo. Zdaj lahko nehate.
Res vas slišim.
Samo dva tedna potrebujem.
Samo toliko. In še več pride, več denarja je ...
Več denarja je ...
Tega gospoda so ujeli pred štirimi dnevi v Mongoliji.
Zgleda drago.
Zagotavljam vama, vsakemu, ki zamudi rok,
sledimo do konca sveta.
Zato sva se odločila zapustiti Zemljo.
Na Zemlji mi ni šlo in nisem imel družine.
Zato sem se prijavil na odpravo v kolonijo,
vendar je imelo enako zamisel še milijon drugih.
Kot bi ves gnili planet bežal pred nečim.
Očitno so imeli vsi denarne težave.
Kakor koli, morala sva priti na to ladjo, ker je bila zadnja to sezono.
Valovi ljudi si obupano želijo z Zemlje.
Nasprotniki izseljevanja kot bi govorili steni,
ko vztrajajo, da bi morali popraviti Zemljo,
namesto tvegati življenje s selitvijo na drug planet.
Zdi se, da so ti zagreti prosilci že na poti v vesolje.
Še pomembneje, to odpravo vodi bivši kongresnik, Kenneth Marshall,
ki je dvakrat izgubil na volitvah.
Skuša zdaj ta propadli politik ustanoviti kraljestvo med zvezdami?
So mu velikodušno sponzorstvo religiozne organizacije in korporacije
priskrbeli njegovi fanatični podporniki?
Ogromno vprašanj je brez odgovora.
Vprašajmo množico.
Oprostite, ste podpornik Kennetha Marshalla?
Jaz sem, in to velik.
Zvesti podpornik.
Dejansko sem eden in edini.
Ste z Marshallove uradne televizije? - Sem z EC 20 ... -Nemogoče!
Torej Marshall zdaj gleda? Ojoj! - Mene morate izbrati.
Prisežem, prosim, izberite me.
Za odpravo potrebujete mlade in zdrave ljudi.
Dame in gospodje, danes imamo še eno blažjo peščeno nevihto.
Dostop do tretjega izhoda je omejen.
Obiščite našo stojnico z znižanimi očali in maskami.
Z Marshall Pay pa je kot vedno še 5 % popusta.
Druge odprave me niso hotele, ampak prisežem, da nimajo prav.
Znam popraviti stranišče, medenjake pečem. Dajte mi priložnost.
Odpeljita naju k čisti zvezdi, Marshall in Ylfa.
Vzemita me s sabo!
Pogrešljivi.
Se prijavljaš za Pogrešljivega?
Resno?
Si prebral celo prijavo?
Ja.
Moral bi jo prebrati.
Sicer nisem imel veliko izbire.
Nimam nekih certifikatov.
In ničesar nisem ravno znal.
Izvedel sem, da je Timo že zasedel
položaj pilota frfotarja.
Par tednov prej je šele dobil dovoljenje za učne ure.
Nimam pojma, kako mu je to uspelo, ampak mu moram priznati, da zna.
Oprostite.
Ali kje kaj gradijo? - Kako, prosim?
Ne slišite nekakšne
motorke?
Ne.
Hotel sem se pobrati od tam.
Nekam, kjer me zvok ne bi dosegel.
Daleč v vesolje.
Si prebral celo prijavo? - Ja.
Prebral si jo, torej veš, da gre za ekstremno delo.
Hkrati pa bo tudi zabavno.
Pojasnila bom podrobnosti.
Vonj njenih las me je čisto zmedel.
Kot bi prebudil neki oddaljeni spomin.
Ta ogromni rezervoar spodaj se imenuje cikler.
Vanj gredo biološki odpadki z vesoljske ladje,
jabolčni olupki, piščančje kosti, gnila jajca,
trupla, človeški iztrebki, vse.
No comments yet. Be the first to leave one.