Rio 2

Kaj mi bo ljubezen brez tebe?

Vem, da jo čutiš tudi ti.

Po tvojem objemu hrepenim,

ker le ob tebi najdem svoj mir.

Dobrodošli v Riu!

Ljubi, to ti povem.

Ko odprem oči, se sprašujem, kako si.

Čutiš to tudi ti?

In zabava ni zabavna, če tebe ni.

Tole ti povem.

Kaj mi bo ljubezen,

če me ne ljubiš ti.

Kaj mi bo ljubezen?

Povej, me ljubiš tudi ti?

Če me ne ljubiš ti ...

Nora ljubezen je.

Tole je nora scena, punči, naj zazibajo kolena,

daj, ne bodi lena! Zibaj vse do tal!

Migaj, migaj, migaj, Blu!

Jaz?

Pesmi ni, če je ne poješ ti.

Plesa pravega brez tebe ni.

Utrinek je zvezda, izgubljena v temi.

Če tebe tisti hip ob meni ni.

Ljubi, to ti povem,

ko odprem oči,

se sprašujem, kako si.

Čutiš to tudi ti?

In zabava ni zabavna, če tebe ni.

Tole ti povem.

Kaj mi bo ljubezen,

če me ne ljubiš ti.

Za ptiča iz Minnesote kar dobro plešeš.

Čisto slučajno je bilo.

Vendar sprejmem pohvalo.

Lepo, da lahko Rafael pazi otroke.

Ja, očitno se boš morala ukvarjati samo z mano.

Moja edina ljubezen si, Blu.

Še dobro, ker sem edini ostal.

Golobčka! Srečno novo leto!

Rafi? Kje pa so ...

Otroci so z Luizom. Ne skrbi!

Oba naju skrbi.

SREČNO NOVO LETO

Luiz, kje so otroci?

Kaj? Saj nimam otrok.

Najini otroci! -Aja, s Tiny sem jih pustil.

S Tiny? -Kaj je? Odlična varuška je.

Grozna varuška sem!

Mega bo!

Vse sem preračunala

in vsaka eksplozija se bo ujemala z ritmom.

Razen če nisem prištela ene naprej.

To je moja vizija.

Rdeče, modro, zeleno, rumeno, rumeno, škrlatno!

To pa je moja vizija. Bum! Tresk! Beng! Puf!

Vašim staršem se tole ne bi dopadlo.

Pa dajmo!

Kam pa kam, ptiček?

Kaj je tole? -Očka.

Saj poznate pravila. Nič pirotehnike brez nadzora odraslih.

Tiny smo vprašali. -To je še huje. Oprosti, Tiny.

Nič mi ni treba plačati, gospod Blu.

Otroci, naslednjič vprašajte mene. -Če pa vedno rečeš ne.

Ni res. -Očka, v zanikanju živiš.

Ljubica, res vedno rečem ne?

Ja. Hočem reči ne. -Krasno.

Zdaj še mama govori ne.

Zadnje male modre are na planetu smo.

Paziti moramo nase. Ptiči modrega perja ...

Moramo držati skupaj!

Piščanca voham.

Ne, ne, ne!

Ne, ne, ne!

Po mojih izračunih je to njegov 27. "ne" danes.

Na pomoč!

Pet, štiri, tri, dve, ena! -Vsi v zrak!

Srečno novo leto!

Eh! Zakaj se lahko samo očka zabava?

Poglejte! Uspelo mi je!

Letošnje leto se je čudovito začelo.

AMAZONIJA Postojanka na reki Carecuru

Odprava po Amazonki, sedmi dan.

Tri tisoč kilometrov od Ria

sva prispela v osrčje pragozda.

Obdajajo naju rastline in živali,

ki se borijo za obstanek,

medtem ko lahkotno drsiva z rečnim tokom.

Lahkotno zate.

Prelepo.

Izpljuni, izpljuni!

Sva blizu gnezdišč amazonske zobate prepelice.

Odontophorus gujanensis.

Pred pol leta sva iz rok tihotapcev

rešila tole ptičko.

Bila je bolna, podhranjena,

z zlomljeno nogo. Zdaj pa jo bo moja pomočnica ...

Hočem reči, ljubljena žena in kolegica, izpustila

nazaj v njeno naravno okolje.

Je že dobro.

Pojdi zdaj.

Takole.

Naj se jaz pomenim z njo.

Pojdi.

ČUDAKA!

Misliš, da se bo znašla?

Nekaj časa potrebuje.

Dobrodošla doma.

Čakaj. Tulio, kaj pravi?

Ne more se posloviti od naju.

Ne, mislim, da naju hoče opozoriti.

Ne, ne, Linda.

Morda je to kak paritveni ples.

Tulio, poglej!

Veslaj! Hitro!

Prav, veslaj.

Pazi!

Veslaj, veslaj! Nazaj!

Na desno! Ne, na levo! Naprej! Ne, ne!

Odloči se že!

Sveta Marička!

O, ne!

Veslaj, veslaj! Hitreje!

Tulio!

Linda!

Tulio!

Hvala bogu, da si cela.

Tulio, je tole ...

Linda! Saj to je neverjetno!

BLUJEVO ZAVETIŠČE Rio de Janeiro

Dobro jutro, Jewel!

Poglejte, kaj sem našel!

Blu?

Otroci? Kam so šli vsi?

Kdo bo zajtrk?

Ne morem verjeti.

Si vedela,

da imajo polnozrnate palačinke dvakrat več vitaminov in mineralov?

Z borovnicami pa so štirikrat okusnejše!

Kje so borovnice?

Očka!

Tole iščeš?

Daj sem.

Zadnje minute tečejo! Njegove noge so čudež!

Brcnil je! In zadel! Gol! -Gol!

Ja, obvladam. Car sem.

Očka, pazi!

Ne.

Mega.

PTIČJI DOMEK

Živjo, mami.

Po nas je. -Raje pojdiva.

Ljubica, si lačna?

Blu, govorila sva že o tem. -Res? Ne ...

Kaj imaš tole? -Zajtrk.

Duhovito. Resno, kaj je to?

Brazilski orešek.

Nisem mislila, da ga bom našla tako blizu mesta.

Otrokom bi rada pokazala, kako se odpre.

Misliš takole?

BRAZILSKI OREŠKI

Očka nam je že pokazal.

Čakaj! Daj nazaj.

Mami! Očka! Na televiziji sta!

Doktor Tulio Monteiro, brazilski ptičji varuh,

je danes oznanil pomembno odkritje.

Prepričana sva, da sva globoko v džungli Amazonije

naletela na divje male modre are.

Male modre are so veljale za izumrle.

Zadnja družina živi v varstvu

Blujevega zavetišča v Riu de Janeiru.

Slavni smo!

Če uspemo najti te ptice, bomo lahko rešili njihov dom.

Morda jih je cela jata.

Če je, jo bomo našli in zaščitili.

Živjo, Blu!

Živjo, Linda!

Nismo edini.

Še več nas je.

Krasno. Gotovo bodo ...

Ves ta čase sem mislila,

da smo sami.

Saj ni bilo tako slabo.

Seveda ne.

A predstavljaj si, če bi nas bila cela jata.

Ne bi bilo čudovito?

Nekaj moramo ukreniti. -A res?

Odleteti moramo v Amazonijo in jih pomagati poiskati!

Ne moremo kar vzeti stvari in odleteti. -Zakaj pa ne?

Čas je, da ta družina malo razširi krila.

Poglej nas. iPod, televizija, palačinke!

Nismo ljudje, ampak ptice.

V naravo moramo, kjer bomo ptiči, Blu.

Naj otroci spoznajo svoje korenine.

Naj vidijo, kako sem odraščala.

Vsi smo potrebni spremembe.

Daj, Blu! Kaj praviš?

Kaj pa vem. Mogoče.

Ni rekel "ne". -Kar je dejansko že "ja".

Hej, trenutek! -Noro zabavno bo!