Still Up

22.34

Je vse v redu?

Stojim pred pralnico Pralnico

- in se sprašujem, kje si. - Kaj? Pome si prišel?

- Danny, res mi je žal. - Lahko noč.

Halo?

OSEM DNI POZNEJE

- Mami je pisala. Poppy že spi. - Ja?

Nič čudnega. Prej so šli na nordijsko hojo.

A tako.

Kakšen je čaj?

Prodajalec je rekel, da njemu pomaga. Lažje zaspiš?

Vedno ko ga poskusim,

mislim, da bom omedlela.

Lotila se bom joge, ki si jo predlagal.

Super. Rebecca jo izvaja.

Pozitivna inštruktorica je. Dobra za stanje duha.

- To imaš rad. - Veš, kaj?

Nisem vedel, kako slabo je, dokler se nisem lotil te joge.

Zdaj pa čutim, da sem...

Vesel sem, da si padla v rutino.

- Saj veš, po tistem zadnjič. - Enako.

Super. Čas je za spanje.

Se vidiva v postelji. Res bom prišla.

Superca.

- Ja. - Dobro.

Saj res. Se spomniš konjička, ki ga je ata naredil za Poppy?

Bog te nima rad!

Dovolj te imam.

Mislim, da ja.

Veš, kje je? Povsod sem pogledal. Ne najdem ga.

- Jutri bi jo rada slikala s konjičkom. - Zakaj?

Za družinski bilten. Vrhunski Vedge . Ata bi se rad pohvalil.

To je najboljši primer njegovega rezljanja.

Najbrž je v Poppyjini omari.

- Pogledal sem. Še enkrat bom. - Ne! Bom jaz. Ti si utrujen.

- Si prepričana? - Ja.

Super. No...

Se vidiva.

Seveda.

V redu.

JOGA ME JE UBILA. ŠLA SEM NA SPREHOD, DA SE SPROSTIM

IN SI ZBISTRIM MISLI.

Preveč.

Nisem gledal, kako spiš, če to misliš.

- Ja. - Ne, ne.

- Razumem, zakaj bi tako mislila. - Ja. Ker si me gledal.

Stal sem... Res sem te gledal, a ne na čudaški način ali...

- Obstaja nečudaški način za to? - Ja. Menda veliko.

Fino. To bo zanimivo.

Ja. V redu. Prav. En je Trnuljčica.

Moški opazuje in celo poljubi spečo žensko ter jo oživi.

Celo princ je bil.

Tudi princi so lahko čudaški. Mislim, da je to jasno.

Poleg tega ta zgodba danes ni najbolj sprejemljiva.

Problematična je.

Že vem. Zdravnik opazuje pacientko v komi.

Predstavljam si,

da si zdravnik postal, da bi lahko opazoval speče ženske.

Res te nisem gledal med spanjem.

Te je vedno tako lahko spraviti ob živce?

Ja, slovim po tem. Pa si me.

In polnočna pojedina keksov. To sploh ni čudaško.

Razmišljal sem, kako bi ti nekaj rekel,

- in ugotovil, da bo najbolje med spanjem. - Zakaj? Kaj si mi hotel reči?

Hvala ti.

Za kaj? Za seks?

Ne, ne. No, ja. Ta je bil zelo prijeten. Dober.

- Ker si mi dala še eno priložnost. - Aja, po...

- Ven ga daj! - Bog!

Moj prst. Kaj delaš?

Ja, po tistem.

- V redu je. - Je?

Bi bila tu, če ne bi bilo?

Nesreča je bila.

- Prebolela sem. Tudi ti bi moral. - Bom. Hvala.

Počakaj.

V redu je, malo drugače moram prijeti.

- Lahko... - Ne pomagaj mi.

Moram se naučiti živeti tako.

Krasen čaj.

Trapa.

Poklicali ste Dannyja. Hotel sem reči

nekaj duhovitega, a se ne spomnim.

Pustite sporočilo, pa vas pokličem nazaj.

Ojla.

Še bediš? Jaz še, očitno.

Še nikoli nisva imela tako dolge pavze, vse odkar...

Hočem reči...

Odkar se poznava.

Tako da ja. Pokliči me.

Vem, da je bilo tisto zadnjič pomembno.

Zaradi mene si šel iz stanovanja. Hvala. Zelo si prijazen.

Sporoči mi vsaj, da si v redu. Skrbi me zate.

V redu. Hvala. Adijo, Danny.

Nocoj mi res ni treba tega.

- Si pogledal v škatli? - Gledam.

- Si dobro pogledal? - Vse škatle prečesavam.

Kdo shrani potne liste v skladišče?

Utihni in mi pomagaj iskati.

Res si neuporaben kreten.

Odsvetujem poroko.

Se šališ?

Kako to misliš, da ni mojih reči?

Freddie, paranoičen si.

Praviš, da se postopoma selim iz stanovanja, da ne bi opazil?

Pridi, muca. Kaj imam tu?

Ste videli mačko?

Mačko? Ne, žal.

Hodi od enote do enote in ljudem uničuje stvari.

Prej bi jo skoraj dobil, a mi je ušla.

Uboga revica ne more ven. Najbrž jo je zelo strah.

Ja, ja, kar srce te boli, ne?

Dobro. Iti moram.

Muc, muc. Pridi ven, pa bo konec trpljenja.

Porkaduš. Nehaj me strašiti.

V redu.

Kaj? Si tukaj?

Marička.

Živijo, pikica.

Živijo.

Najraje bi te odnesla domov. Poppy bi bila zelo vesela mačke.

Veggie je alergičen. Žal mi je.

Živijo, pikica.

Dobro. Čuvaj se, prav?

Mojbog.

CD-predvajalnik.

Vau.

Lisa Osgood je carica.

- Jurski park. - 1993.

Jurski park 2.

- Lahko rečeš tudi kak drug film. - Torej ne veš?

1997.

- Res je. - Ni slab.

Veš, kdaj so filmi izšli.

- Vem. Ni slabo. - Ja.

Bom že našla film, za katerega ne veš.

- Uničila te bom. - Ta borbenost mi je všeč.

Daj, povej še kakega.

- Dežela preteklosti. Težka bo. - Film je.

Ti veš?

- Ja, lahko izvem. - Ali jaz vem?

- Veš? - Ali vem?

Hkrati povejva, da vidiva, ali znava.

- Ja. 1988! - 1988!

Oba sva zmagala. Igre je konec.

- Keksi! - Kje so keksi?

Pojejva še enega, da ne bodo postani.

Mojbog. Na to sem čisto pozabila.

Danny, oprosti za sporočilo, a našla sem svoj stari dnevnik.

Poslušaj to. "Prespala sem pri Jess.

Gledali sva Krog . Umrli sva od strahu.

Jess je vstala sredi noči. Jaz sem hodila v spanju."

Od nekdaj sem nespečnica.

"Mislila je, da sem punca iz filma, zato je vzela ploščo s stene,

mi jo vrgla v glavo in zbudila vse domače."

Ljubi bog. Kaj je to?

"Spet sem sama jedla malico v knjižnici in..."

To ni tako zabavno.

23.41

NI OBVESTIL

Kje si?

Ker je Angusovo krzno plovno,

se ne more utopiti.

Morske vidre imajo najdebelejše kožuhe v živalskem svetu.

- Leese? - Hej, Adam. Oprosti, ker te motim.

Zanima me...

Si vedela, da imajo morske vidre žepe pod rokami?

Kaj?

Nimajo jakne. Žepi so vdelani v kožo.

Dobro. Fino.

Si ti je Danny kaj oglasil? Že teden dni se nisva slišala,

pa me začenja skrbeti.

Le kaj hranijo v njih?

Ne vem. Za trenutek pozabi na morske vidre.

Ko bi lahko.

Te lahko prosim za uslugico?

- Adam? - Ja?