Still Up

22.41

- Vsak hip. - Kaj bo takrat?

Nekdo bo nekoga zaprosil.

Leese.

- Leese. - Oprosti, kaj?

Pravimo, da se boš ti naslednja poročila.

- O ne. Ne bi rekla. - Če ti nočeš Veggieja, ga daj meni.

Saj sta že skoraj poročena. Zakaj ne naredita tega?

Ni pravi čas. Poleg tega bi Veggie najbrž rad shujšal, da bi bil čeden v obleki.

Lisa kot Lisa.

Saj jo poznate. Vedno mora komplicirati.

Sem povedala, da sem videla Penny s faksa?

- In? - Operiran nos, vsadki.

- Kam pa kam, Lisa Osgood? - Na WC.

- Pohiti, naslednjo rundo plačaš. - Prav.

Živijo, sem Lisa Vedge.

Sem... Sem ga. Vedge.

- Vedge. - Prekini, preden bo prepozno!

Ne poslušaj je, Lisa Vedge. Vse navijamo zate!

Če si zaradi njegovega priimka slišati tako nesrečna, ga pusti.

Se opravičujem. Ja.

Živijo.

- Ja? - Deset tekil, prosim.

Ti dam pladenj?

Ne, tu jih bom spila.

NEZNANA ŠTEVILKA

- Prosim? - Slabo se počutim.

Lisa? Od kod kličeš? Kje si?

Nekje v Londonu.

- To je dober začetek. - Z uličnega telefona kličem.

Uličnega telefona?

To je telefon v svojem majhnem rastlinjaku.

Govorilnica. Zakaj kličeš iz govorilnice?

Točno.

Ne. Ponovil bom vprašanje. Zakaj kličeš iz govorilnice?

Mobilnik sem izgubila.

Najhuje pa je, da sploh ne vem, kje sem ga izgubila.

Se pa spomniš moje številke?

Ja, očitno, Danny.

Danny!

- Ja, povej. Kaj se dogaja? - Okej.

Veš, da je Gemma nocoj praznovala dekliščino, ne?

- Ja. - Mogoče sem čisto malo preveč spila.

Potem pa...

Mogoče me je na kratko zmanjkalo.

Očitno so mislile, da sem že šla domov, saj so odšle brez mene.

- Si klicala Veggieja? - Ja.

Njega živ bog ne zbudi, ko spi.

Osredotoči se. Kje točno si?

Iskreno bom povedala. Takole je.

Ne vem.

V redu, nič zato, bova že ugotovila.

- Kje je bil klub? - Ja.

- V Hoxtonu. - OK.

- Kako dolgo si šla peš? - Nekje med 20 minutami

in uro in pol.

Ozri se naokoli. Je kje kak ulični znak?

Lahko samo malo počakaš?

Lisa?

Lisa?

Danny, kaj sem že delala?

- Poslušaj. Takole bova. - Ja.

Zaradi mene ukradi telefon upokojencu. Dobi ga in mi pošlji lokacijo.

- Prav. - Ja.

- Kaj je lokacija? - Kraj, kjer se nahajaš.

- Ne vidim je. - Ne, ne.

Nisem mislil, da...

Poišči telefon in mi napiši, kje si.

- V redu. Ja. - Ja.

Kaj naj napišem?

Ni važno, ne gre... Ne, ne.

Pošlji mi sporočilo.

- Napiši: "Živijo, Danny." Prav? - Ja.

Rad bi ti pomagal do doma. Lahko to narediš, prosim?

Ja. Mogoče.

- Super. - Najbrž.

V redu bo.

Če ne najdeš drugega telefona, me čez pol ure pokliči s tega.

Kaj moram poiskati?

Lisa, denar moraš vložiti.

Ne...

Za povratni klic pritisnite 1.

ZEMLJEVID SEVERNEGA LONDONA

Daj no.

- Živijo! - Oj.

Si dobila telefon?

- Ja. To je Alov telefon. - Sem na TikToku?

Ne, nisi. Samo jaz sem.

V Alovi trgovini sem. Al ima telefon in trgovino.

Si lahko misliš?

- Trgovino imam od l. 1996. - Kaj?

- Trgovino ima od l. 1996. - Sem slišal. Kje si?

- V Alovi trgovini. - Seveda.

Na zemljevidu bom poiskal. Si misliš, da je ni?

- Čudno. - Prav zares.

V katerem delu Londona si?

- Al? - Ja?

Oprosti. Kje sva?

Na Well Streetu v Hackneyju.

- Fino. - V redu, počakaj.

Dejansko si na poti domov.

- Res? Dobra novica. - Ja.

- Lahko greš na avtobus. - Ja.

Kot da mi je bilo namenjeno priti sem, da se ta trenutek lahko zgodi.

- Veš, kaj mislim, Danny? - Ja.

Prestopiti boš morala.

- Najprej boš šla na bus št. 253. - 253.

Ja. Potem pa na 91.

Enaindevetdeset. Dobro.

- 253, 91. 253, 91. - Kaj delaš?

Številke pojem.

Niso številke čudne?

- Daj mi Ala na telefon. - Prosim?

Živijo. Se opravičujem, ker vas motim. Lahko spravite mojo prijateljico na 253?

Ja, avtobus 253 ustavi pred mojo trgovino.

- Pospremil jo bom. - Hvala bogu. Najlepša hvala. Super ste.

Lisa, Al te bo pospremil na avtobus.

- Kdo je Al? - Kdo je Al?

Si...

Prekinila je.

- Prosim? - Oj.

- Nisi doma. - Ne.

- Težave z avtobusom. - Si šla na napačnega?

- Ne, na pravega, a v napačno smer. - Pogosta napaka.

- Kje si zdaj? - Kje sem že?

V Bermondseyju.

- V Bermondseyju? - Jamaica Road.

Dobro. Kje na tej ulici?

- V pralnici. - Kako se imenuje?

- Pralnica. - Pralnica.

- Res? - Ja.

PRALNICA

To je Lena.

Rešila me je. Telefon mi je posodila.

Živijo, Lena. Hvala, ker skrbiš zanjo.

Je že v redu, dragec. Polepša ta kraj.

- Dobro. - Hvala, Lena.

- Taksi ti pošljem. - Ne.

Ne, ne, ne še. Ne še.

Ugotavljava, kaj je v sušilcu. Jaz mislim, da je ogromen vzglavnik.

Lena misli, da so modrci. Stavili sva.

- Koliko? - 150 funtov.

Mislim, da te Lena hoče izkoristiti.

- Kaj? Ni res. - Je.

- Takoj moraš stran. - Ne morem.

Kaj če imam prav?

Sem pa lačna. Mogoče je kje v bližini kebab.

Kako si lahko lačna? Cel večer se bašeš s keksi.

Vem. Pippa jih je prinesla na dekliščino.

Očitno sem jih stlačila v torbico, preden me je zmanjkalo.

Pippa je prinesla kekse?

- Ja. - Ne paničari. Najbrž so kukiji.

Niso.

Kdo prinese kekse na dekliščino?

Pippa zelo rada peče. Ne poznaš je.

Ljubi bog.

Danny, misliš, da so... Misliš, da sem zadeta?

Ja. Kaj delaš? Nehaj jesti kukije.

Oprosti, zelo so dobri.

- Koliko si jih pojedla? - Pet ali šest. Mogoče sedem.

- Torej osem. - Mislim, da nekje deset.

Lena. Lena, končuje.

Kaj je?

Mislim, da je lutka. Kljun ima.

Kdo pere lutko ob dveh zjutraj?