The Curious Case of Benjamin Button

Orkan Katrina na satelitski...

Neurje se pomika proti zahodu.

Kaj gledaš, Caroline?

Veter, mama.

Pravijo, da se bliža orkan.

Na barki sem.

Odnaša me tok.

Ti lahko kako pomagam?

Malce olajšam?

Ljubica,

nič več ne moreš storiti.

Je, kar je.

Vedno težje imam odprte oči.

Usta imam suha.

Takole, ga. Daisy.

Do krvi se boste opraskali.

Mama, želiš več morfija?

Zdravnik pravi, da ga lahko dobiš.

Ni potrebe, da bi trpeli.

Prijateljica je rekla, da se ni imela priložnosti posloviti od matere.

Hotela sem... - Je že dobro.

Hotela sem ti povedati, da te bom pogrešala.

Oh, Caroline.

Se bojiš?

Radovedna sem.

Kaj sledi?

Leta 1918 so naredili železniško postajo.

Moj oče je bil na otvoritvi.

Rekel je,

da je igral orkester tub.

Najboljši urar na celem Jugu

je izdelal prečudovito uro.

G. GATEAU - URAR

Ime mu je bilo

g. Gateau.

Gospod Torta.

Poročen je bil s kreolko iz evangelinske župnije.

Imela sta sina.

G. Gateau je bil od rojstva

povsem slep.

Ko je bil dovolj star, se je sin pridružil vojski.

Molila sta, naj Bog pazi nanj.

Več mesecev je sestavljal uro.

Nekega dne

pa je prispelo pismo.

G. Gateau, ki je končal delo za tisti dan,

je šel sam v posteljo.

Njun sin je prišel domov.

Pokopala sta ga v družinski grob,

kjer bosta skupaj z njim, ko bo napočil njun čas.

G. Torta je sestavljal uro,

garal je,

da bi jo končal.

Tisto jutro je bilo posebno.

Oče je rekel, da je bilo polno ljudi.

Celo Teddy Roosevelt je prišel.

V obratno smer teče!

Tako sem jo izdelal,

da bi se lahko fantje, ki so padli v vojni,

morda le vrnili domov.

Da bi kmetovali,

delali,

imeli otroke.

Da bi živeli dolgo in zadovoljno.

Morda se bo spet vrnil tudi moj sin.

Žal mi je, če sem koga užalil.

Upam, da vam je moja ura všeč.

In nikoli več ga niso videli.

Nekateri pravijo, da je umrl od žalosti.

Drugi, da je odšel na morje.

Oprostite? Smem poklicati? Otroka imam v varstvu.

Seveda.

Upam, da te nisem razočarala.

Le kako bi me lahko?

No, ja.

Vem, da nimam veliko pokazati.

Poišči mojo temno aktovko.

Dnevnik je v njej.

Ta?

Prosim, beri mi ga.

Si to želiš?

Stokrat sem ga skušala prebrati.

Mama, ni ravno...

Rada bi poslušala tvoj glas.

Prav.

Začne se s 4. aprilom 1985.

"New Orleans" piše.

"To je moja oporoka.

Za mano ne bo ostalo kaj dosti. Nekaj stvari in nič denarja.

Odšel bom, kot sem prišel na ta svet: sam in brez vsega.

Le svojo zgodbo imam

in rad bi jo zapisal, dokler se je še spomnim.

Moje ime je Benjamin.

Benjamin Button."

Rodil sem se v nenavadnih okoliščinah.

Prva svetovna vojna se je končala

in menda je bil posebej dober večer za prihod na ta svet.

Hvala bogu, konec je!

Zmagali smo!

Vojne je konec!

Kaj pa vi tukaj? - Thomas.

Bojim se, da bo umrla.

Kaj?

Dovolj! Vsi proč od nje!

Prišel sem takoj, ko sem mogel. Ulice so polne ljudi.

Thomas,

obljubi mi, da boš skrbel zanj.

Ja.

Svoje življenje je dala zame.

In za to sem ji večno hvaležen.

G. Button.

Thomas!

Thomas!

Thomas! Kam greš?

Kaj počneš tam?

Kaj držiš v rokah?

Daj no, Quennie. Saj bo v redu. - G. Weathers.

Nehaj. Dobro veš, da imam veliko dela.

Vzemi si malo časa zame. - Nehaj s temi neumnostmi.

Ah, čas.

Zrak je sladkoben.

Čedna si nocoj, Queenie.

Lepša kot kdaj koli.

Rjava se prilega tvojim očem.

Nehaj, no!

Poglejva. Tudi sam si kar čeden.

Hambert se je vrnil.

Vrnil se je brez nog, a je vsaj doma.

Vem, da ti je bil všeč.

Bolj kot si je zaslužil.

Ga. Simone se je ponečedila.

Ojoj, nehati mora, drugače bo dobila plenice.

Takoj pridem, ga. Jameson!

Daj no, Queenie. - Queenie bo takoj prišla.

Lepo je tu zunaj.

Stopi za hip z mano ven, pozabi na delo.

Poreden si.

Kaj za božjo voljo? - Kaj pa je?

Vsemogočni je nekaj storil.

Upam, da ga nisem ranil, ko sem stopil nanj.

Raje pokličiva policijo.

Ubogo dete.

Šel bom.

Očitno ga nekdo ni hotel.

Pridi, dete.

Queenie? Kje si?

Počakajte! Pa ti skrbi zanje.

Pojdi zdaj. Kmalu se vrnem.

Queenie, spet se je ponečedila!

Jane, natoči ji kad!

In brigajte se zase, ga. Duprey.

Kmalu bo tudi vam ušIo.

Nekdo mi je ukradel ogrlico.

Takoj pridem, ga. Hollister.

Kar gor pojdite.

Grd si kot grešna duša,

a si vseeno božji otrok.

Queenie, Apple se noče skopati brez tebe.

Ljubi bog.

Takoj pridem!

Tukaj me počakaj. Prav?

Sestra mi je dala to ogrlico. Nikjer je ne najdem.

Nekdo mi jo je ukradel.

Tu jo imate. vidite?

Okoli svojega lepega belega vratu. Zdaj pa se pomirite.

Je doktor Rose še tu? - Ne vem.

Močno srce imate.

Le napora se izogibajte.

Upam, da bodo gospe ubogale.

Nekaj vam moram pokazati. Lahko pridete?

Nisem še videl česa takega. Slep je zaradi očesne mrene.

Ne vem, če sploh sliši.

Kosti je prizadel hud artritis.

Koža ni več elastična in udje so otrdeli.

Vse znake in bolezni ima,

a ne novorojenca, temveč starca tik pred smrtjo.

Umira? - Telo mu odpoveduje,

še preden je zaživel.

Od kod je prišel?

Sestrin otrok je iz Lafayetta. Ponesrečilo se ji je.

Ubožec, usoda mu ni naklonjena. Rodil se je bel.

Ustanove imamo za take nezaželene otroke.

Tu ni prostora za še ena lačna usta.

Za Nolanov sklad so takšni domovi

kljub dobrim namenom odvečna nadloga.

Rekli ste, da ne bo dolgo.

Queenie, nekaterim bitjem ni usojeno preživeti.

Ta otrok je brez dvoma čudež.

A ne takšen, kot si ga ponavadi želimo.

Posluh. Prisluhnite!

Nekaj časa bomo imeli gosta.

Sestra je rodila, a ne more skrbeti za otroka.

Ime mu je

Benjamin.

Benjamin.

Bolan je, zato bomo morali dobro skrbeti zanj.

Deset otrok sem rodila. Znam skrbeti zanje. Pokaži ga.

Ljubi bog. Tak je kot moj pokojni soprog.

Prehitro se stara.

Dr. Rose pravi, da mu ni ostalo veliko časa.