Wish (望み)

ŽELJA

Nekoč, pred davnimi časi, je živel mladenič,

ki je verjel, da nič ni pomembnejše od želje.

Ne od katerekoli želje, seveda.

Od tiste, ki žene tvoje srce.

Od tiste, zaradi katere si, kar si.

Zavedal se je tudi, kako nemogoče je lahko,

da se ta želja uresniči.

Kako zlahka se sanje uničijo.

Zato se je odločil, da bo glede tega nekaj naredil.

Neutrudno je proučeval čarovnijo sveta

in postal mogočen čarovnik.

Vsako željo je lahko zaščitil pred škodo ali slabimi nameni,

tistim, ki so bili tega vredni, pa je željo tudi uresničil.

Čarovnik ni vedel, če bo svet hotel njegovo darilo.

S svojo zvesto ženo je našel popoln otok

globoko v Sredozemskem morju.

Tam sta zgradila kraljestvo, ki ni bilo podobno nobenemu drugemu

in kjer so bili dobrodošli vsi, vse družine, ne glede na to, od kod so.

Gre ladja lahko hitreje?

Na njuno veselje so ljudje prišli,

naselili so se od blizu in daleč.

Oddali so svojo željo in se zahvalili za njegovo zaščito

ter gojili so resnično upanje, da jo bo nekoč izpolnil.

Vsi se strinjajo,

da si tega nihče ne zasluži bolj

kot moj dedek.

Najbolj ljubeč

in čeden

človek, ki bo danes dopolnil sto let.

Je to vse?

Zdaj si končal?

Valentino nikoli ne konča.

Ko bi te vsaj lahko razumeli.

Kralj je danes sklical slovesnost želja.

To je to.

Ne, ne more biti naključje, da je kralj sklical slovesnost želja

na tvoj rojstni dan.

Trkam na les.

Nocoj je tvoj večer, saba.

Čutim.

Asha, speciva torto.

Ne.

Toda obožujem torto.

Ne, mislim, ne morem.

Vodim oglede in potem

pomagam. Dahlii pomagam.

Ja, torej...

Zakaj si to tako rekla? - Kako?

Kaj naklepaš?

Zakaj misliš, da nekaj naklepam?

Ker poznam tvoje pavze.

Odraščam.

Moje pavze se spreminjajo.

Asha.

Ne utegnem govoriti, zamujam.

Se vidimo na slovesnosti želja.

Ne bi je zamudil.

Dober občutek imam glede tega.

Tukaj sem.

Tukaj sem. Tukaj sem.

Samo sekundo.

Da pridem do sape.

Zdravo, šalom, salam.

Ste vsi pripravljeni?

Zdaj ste v Rosasu Vsem gre na smeh

Tu velike stvaritve so vsem na očeh

In še presenečenja Vsak jih zazna

Tukaj sen in resničnost lahko trčita

Ritem je za ples

Naj se lasje dotaknejo pet

Jasno je nebo

Poglej, kako nam je lepo

Saj tu v lepem mestecu Rosas

Se hotenje prevesi v želje

Vsi dvomi zapuste nas

Oh, tu... V lepem mestecu Rosas

Ni verjetno, da bil bi nesrečen

in kdaj se dolgočasil

Je dom zaté, zaté

Vsakogar

To mesto je Rosas

Torej, tu je Magnifico, kralj in vladar

Mesto zgradil je, ker njemu je mar

Roké so kot blisk in žari mu oko

Ne, ne, ne, v resnici se šalim,

Ga krasi silna moč

Je kakor mi

Vendar več

Poljubila bi ga, da veš

Ojej!

Čar je sloveč

Tu želje svoje, puf, izpoveš

In, hej, sem rekla, ko osemnajst si,

Takrat poveš na glas, kaj srce si želi

Skrbno ti prisluhne, v zbirko doda

Vsak mesec skrito željo le eno odda

Tvojo morda že kdaj

Ali do sabe Sabina U, ko bi vsaj!

To boli?

Jokaš kdaj?

Oh, ne, ker je več ne pogrešaš Ko jo že oddaš

V lepem mestecu Rosas

Se hotenje prevesi v želje

Vsi dvomi zapuste nas

Oh, tu... V lepem mestecu Rosas

Ni verjetno, da bil bi nesrečen In kdaj se dolgočasil

Je dom zaté, zaté

Vsakogar

To mesto je Rosas

Povedal bom svojo željo.

Res pozabiš svojo željo, ko jo oddaš?

Pozabiš brez obžalovanja.

Kralja hočem spoznati.

Srečo imaš. Nocoj je slovesnost želja.

Ostanite in si jo oglejte.

Obožujem hrano. - Uživajte.

Neverjetno.

Tukaj hočem živeti. - Jaz tudi.

Nikoli ne bom odšla. - Odlično je.

Pomagaj mi.

Moja najboljša prijateljica in častna doktorica razumnega.

Čez eno uro imam razgovor.

Tako živčna sem, da me bo razneslo.

Razgovor. Kakšen razgovor?

Dahlia?

Misliš razgovor z našim žametnim maslenim kraljem.

Prosim, ne govori tega.

Moja najboljša prijateljica, kraljeva vajenka.

Slavna bom.

Pozabila sem, kako govoriti.

Nimam besed.

So se mi usta povesila? Tak občutek imam.

Hitro, postavi mi vprašanje z razgovora.

V redu. Asha, kaj je tvoja šibkost?

Šibkost?

Ko sem živčna, sem nerazumna.

Ne, ne.

Preveč ti je mar.

Res? Čakaj. Je to šibkost?

Zato je popolno.

Malenkost.

Samo pomiri se.

Obdana si s prijatelji.

Piškoti?

Piškoti. - Obožujem piškote.

Jaz sem prvi. - Pazi.

Umakni se. - Ja, ja, ja.

Piškoti.

Daj mi piškote.

Umakni se. - Počasi.

Umakni se. Dobro, dobro. - Obožujem piškote.

Safi, z limono so. - Ne.

Ja.

Življenje je tako nepravično.

Vzemi mojega.

Bazeema, od kod pa ti?

Živjo.

Vzemi še mojega. Ne morem jesti.

Saj res. Razgovor s kraljem.

Hej, poglej me.

Ne skrbi. Tukaj bomo, ko ti spodleti.

Gabo.

Tukaj so piškoti.

Safi je kihnil nanje.

Hvala.

Torej...

Ne krivim te, ker skušaš izigrati sistem.

Kaj? Ničesar ne skušam izigrati.

Daj no.

Vsi vedo, kako to gre.

Želje kraljevih vajencev se uresničijo

in običajno tudi želje družine.

Ne vedno.

Mogoče vedno.

Čakaj, ne bo saba danes dopolnil sto let in še vedno čaka?

Ne meni se zanj.

Da ne omenjam tega, da boš ti dopolnila 18 let.

Vse najboljše.

Čez nekaj mesecev.

Ne danes.

Ko boš kralju povedala svojo željo,

nočeš končati kot Simon, kaj?

Kaj je narobe s Simonom?

Ne vem.

Zdaj si dolgočasen.

Brez zamere.

Sem postal dolgočasen?

Vsi tako mislite?

Ne, nisi dolgočasen, samo...

Bolj miren.

Simon, ne skrbi. Še vedno si ti

in stavim, da ti bo zelo kmalu izpolnil željo.

Ne tako kot tvoj ubogi stari saba, ki še vedno čaka.

Kraljica.

Vaše visočanstvo. - Kraljica Amaya.

Mojbog.

Asha, kralj je pripravljen nate.

Zdaj? Zamujam? Mislila sem...

V redu je. Zadnji razgovor...