Die ersten 200 Zeilen.
Ljubi bog, poglej ga. Kar naprej.
Kako si, babica?
Gre nekako.
Pričakovala sem te že prej.
Avtobus je imel zamudo.
Prišla bi pote, a mi ne pustijo več voziti.
Pripravila sem ti sobo.
Stvari spravi v omaro.
Pojdi. Namesti se.
Prav.
Ja.
Ja, dobro zgleda, kajne?
Prekleto.
-Hej, Shelly. Shell, Shell. -Ja?
Si mi spet vzela denarnico?
Ja, ukradla sem jo. Polna je bila denarja.
Vrnem se čez nekaj dni.
Komaj čakam.
S to žensko so same težave.
Če ne bi imela sinčka, bi jo že izselila iz prikolice.
Trajalo bo, da se navadiš.
Ja.
Poiskati si moraš službo.
To je vse.
Ne smeš se smiliti sam sebi.
Ne, gospa.
Vsako nedeljo grem v cerkev.
Če boš živel tukaj, boš moral tudi ti.
Poznaš pogoje pogojnega izpusta, kajne?
Ja.
Testiral se boš na mamila. Sem boš prihajal vsaka dva tedna.
Ubogati moraš vse zakone: občinske, krajevne, zvezne.
In službo poišči.
Razumeš?
Že imaš idejo za službo?
Ne. Pozanimati se moram.
Se vidiva čez dva tedna.
Takole bova.
Poklical te bom, če bo kaj prosto, in ti pomagal.
-Hvala. -Ja.
-Palmer? -Kdaj si prišel ven, stari?
Sveta nebesa!
Mislil sem, da boš odsedel še pet let.
-Nisem vedel, da imaš kocine. -V redu.
Moral bi povedati, da se vračaš.
Priredil bi ti zabavo.
-Res? Kdo bi prišel? -Butasti Ned.
-Seveda bi. -Vidiš?
Ko sva nazadnje govorila,
sem v zaporu pustil denar zate, kot si prosil,
-a se mi nisi nikoli več oglasil. -Hvala.
Si še vedno poročen?
Raje ne načenjaj.
Ne vem, kaj mi je bilo. Imam osemletnega otroka,
Darleen pa me gnjavi ob vsaki priložnosti.
-Kako je mali Jake? -Mali Jake ima 15 let.
-Petnajst? -Petnajst.
-Kristus. -Ja. Odlično igra nogomet.
-Ja. -Kaj res?
-Kot njegov oče. -Nedvomno.
Tvoj rekord zadetkov so podrli šele pred nekaj leti.
-Res? -Neki novinec.
-Novinec? -Orkamast.
Poglej si ga no. Palmer.
-Kdaj si prišel ven? -Pred nekaj dnevi.
Vau.
Pristaja ti.
Oče mi ni dal izbire.
Lepo te je videti.
Tudi tebe.
-Živiš pri Vivian? -Za zdaj.
Sporoči, če boš kaj potreboval.
Resno mislim. Karkoli.
Sranje. Tvoj stari naj neha pisati kazni za prehitro vožnjo.
-Nočem slišati. -Igrajmo biljard.
Ned, odigrajmo, preden pokliče žena.
Palmer, naslednji si.
Izvoli.
Hvala.
-Cosimo, kako je? -Kaj bi rada?
Uredila bi si nohte in depilirala zadnjico.
Kaj misliš, da hočem?
Daj mi viski kolo.
Vivianin vnuk si, kajne?
Kaj je, lepotec?
Si nem?
Pa si res šele prišel iz zapora.
Eddie. Eddie, zbudi se.
Zamudila bova v cerkev.
Zaradi njega bomo pozni. Prisežem.
Maša se začne ob desetih. Glej, da ne zamudimo.
Oprosti.
Sam, to je moj vnuk, Eddie.
Ljubše mu bo, če ga kličeš Palmer, čeprav je Eddie veliko lepše ime.
Prespal si pri moji mami,
pa nisi nosil pižame ali spodnjic.
Sam.
Zapri okno.
Dve uri sem si urejala pričesko.
Dot, se spomniš Eddieja?
Eddie, to je Dot.
Moj vnuk.
-Nehaj. -Toby, pusti ga.
Dobro jutro in dobrodošli
v kapeli Wesley.
Najbrž se je čudno vrniti sem, kajne?
Pa še kako.
Ni se veliko spremenilo. Vse se vrti okoli cerkve in nogometa.
-Amen. -Imamo pa novo kavarno.
-Eddie. -Načelnik.
-Predčasno so te izpustili. -Ja.
Poskrbi, da ne zaideš v težave.
Nerad bi te poslal nazaj.
Razumem.
-Se vidiva na postaji. -Ja, oče.
Sranje. Oprosti za to.
Zateženec.
Presenečen bi bil, če ne bi pristopil.
Vem, da bi te moral priti obiskat
ali vsaj napisati pismo.
Bil sem slab prijatelj.
Pozabi.
-Kaj se dogaja? -Hej.
Isto sranje, druga nedelja.
Kristus. S fantom je nekaj hudo narobe.
Izvoli. Daj tole mami.
Poskrbi, da bo jedla. Zdržalo bo en teden.
-Hvala, ga. Vivian. -Srček.
-Adijo, ga. Vivian. -Adijo.
Adijo, Palmer.
Lahko noč, babica.
Lepo spi, Eddie. Vesela sem, da si se vrnil.
Jaz tudi.
-Dolgo si spal. -Ja, pa res.
Par stvari potrebujem iz trgovine,
če ti jih ni odveč kupiti na poti domov.
Seveda.
Počakaj. Dala ti bom denar.
Domnevam, da ga ti nimaš.
Ja.
Bodi previden.
Se vidiva kasneje.
Ne šalim se. Pobriti se moraš,
ker si me vso odgrnil in zelo boli.
Obril se bom, ker te ljubim. Pa tudi tvojo rožico.
-Kdo je tisti tam? -Še enkrat povej, koliko me ljubiš.
Ni važno.
Samo gleda.
-Hvala. -Hvala. Lep dan želim.
-Živjo. -Živjo.
IŠČEMO BLAGAJNIKA
Želite prijavnico?
Ja.
Zjutraj sem zaposlil nekoga.
-Živjo. Kako si? -Hogan.
Pozabil sem sneti obvestilo.
Lepo te je videti.
Enako.
Oprostite. Mislila sem, da še iščejo nekoga.
V redu je.
Katero stran?
Tole.
Lahko jo malo poživim.
Fino.
Njegova mama je spet odšla.
Pri nama bo, dokler se ne vrne.
Potrebujem malo barve.
Že prihaja.
Hvala.
Spati boš moral na kavču.
Sam bo spal v tvoji postelji.
Lahko spim na kavču. Tudi doma spim na njem.
Deček tvojih let mora spati v postelji.
Ne moti me.
Lahko gledam TV.
Preveč televizije ti bo škodilo.
Oprosti. Samo to bom vzel.
Dala mi jo je Emily.
Vsakič ko dobi novo punčko, mi podari eno od starih.
Pizda.
Tole je zgrizel njen pes, a je še vedno dobra.
Samo skakljati mora. Vidiš?
Veš, da si fant, kajne?
Ja.
Ne igrajo se s punčkami.
Jaz pa se, čeprav sem fant.
Večerja!
Se vidiva, Palmer.
-Mesne kroglice. -Hvala.
Si že našel službo?
Ne še.
-Gotovo jo boš. -Ga. Vivian.
-Ta je zanjo. -Rada imava mesne kroglice.
Ena zate in ena zame.
Koliko časa mame običajno ni?
Tišina.
Kdaj mi boš vrnil drobiž iz trgovine?
-Saj sem ti ga. -Premalo.
Kako to misliš?
Nisi mi vrnil vsega.
No comments yet. Be the first to leave one.