Invasion

Človeštvo je premagalo sovražnika.

Sovražnik strmoglavlja

po vsem svetu.

Največji čudež pri tem pa je,

da nas je Japonska pripeljala do te zmage.

Japonska je vodila svet v uničenju sovražnika.

Hinati sva za rojstni dan podarila...

Kompas sva ji podarila.

Kakšna štiri leta je bila stara.

Oboževala ga je.

Druge igrače sploh niso bile zanimive.

Ko smo šli v park,

je vzela svoj kompas.

Igla je kazala proti severu

in ona je šla v tisto smer.

Ta majhen kompas. V roki ga je držala.

Hotela je vedeti,

kaj vleče magnetno iglo.

To je vleklo tudi Hinato.

Dihaj. Poglej me, Caspar!

V redu je, mali.

Doktorica! Doktorica!

Preglejte ga, doktorica.

- Rešite ga. - Kaj se je zgodilo?

Srčni utrip ohranjajte.

- Diha. - Previdno. Noter ga dajte.

V redu bo.

Kaj to pomeni?

Kaj pomeni?

- Ničesar ni. - Jebeš to. Ponovite.

- Tega testa... -Še enkrat poskusite.

- Ni odziva. - Jebenti!

Diha.

V redu.

- Diha. Še enkrat. - V redu.

Daj no.

EEG ne kaže ničesar.

Ne diha on, temveč aparat.

Žal mi je.

Utrpel je možgansko poškodbo od skorje do debla.

Srce se mu je ustavilo. Možgani niso dobili kisika in celice so odmrle.

Možganske celice so kot mi.

Umrejo in ni jih več.

Žal mi je.

Vse je izgubil.

- Torej... - Mrtev je.

Beži, Aneesha!

Beži, Aneesha! Beži!

Veš, kam je šel očka?

Vajin očka...

Ustrelili so ga.

Mrtev je.

Potem pa povej.

Ne.

Skriva se.

Če počakamo...

Ne, miška.

Vajin očka...

Hudobnež ga je odpeljal.

Mami...

Povej ji.

Kaj naj mi pove?

Vajin očka...

Pustili smo ga...

in ubili so ga.

Toda mami je tu.

Tu sem.

Očka je mrtev?

DAVID BOWIE MOŽ, KI JE PADEL NA ZEMLJO

Človeštvo je premagalo sovražnika .

Sovražnik strmoglavlja

po vsem svetu.

Ne morejo se več boriti.

Na ulicah umirajo.

Največji čudež pri tem je,

da nas je Japonska pripeljala do te zmage.

ŽIVELA JAPONSKA. NIKOLI NE ODNEHAJTE!

Pripadniki tega velikega naroda

so vodili svet in uničili sovražnika.

UPANJE, SANJE, HVALEŽNOST

Naši junaki so večno...

Kam greš? Bežiš stran?

Nimaš družine ali koga, mala?

- Imam. - Imaš? Vedo, kje si?

Videl si, kaj je naredil.

- Ne, to ni bil on. - Videl si.

Ustavil jih je.

Jedrske bombe so jih ustavile, ne to Jedi sranje.

- Kaj se mu je zgodilo? - Napad je dobil!

Videl si!

Videl sem, da je mrtev. V redu?

Še vedno je živ. Ti pa...

Ne bom gledal.

Enkrat sem že.

Ne bom gledal.

Za roko...

Za roko sem ga držal, ko so odklopili aparate.

Ko so ga odklopili...

Nisem ga mogel rešiti.

Ne morem ga rešiti.

Prav?

Poskusil si.

Imaš tu družino?

Mama dela v bolnišnici.

Pojdi jo poiskat.

V redu sem.

Pojdi.

Čakaj.

Ta risba je moja.

To pa je tvoje.

Če res ne verjameš, da je bil on,

poglej.

Vzemi!

Ja!

USPELO NAM JE

Vojak! Hej! Jebeni junak!

Bi se slikal z nami?

Nimam telefona. Daj, slikaj nas.

Jebenega junaka imamo!

Ja!

Pokaži. Naj vidim.

V redu. Pokaži. Pokaži.

To!

Stran!

Umakni se!

O, ja.

TELEFON

Specialec Trevante Cole, enota Saxo.

Rad bi se le vrnil nazaj v ZDA.

Ja, gospod.

V redu. Ja, prav.

Jebenti.

Po cesti bi morali iti.

Vem, kaj moramo.

Tam je hrana in vojaki in...

Ljudje.

Lahko nam pomagajo.

Kam sploh gremo?

Mami.

Lačna sem.

Jaz tudi, miška.

Nikogar ni.

Preveliko mi je.

Toplo je. Saj boš zrasla.

Prejemamo posnetke z vsega sveta.

Gre za različne vire.

Proslava in ponovno snidenje...

Ljudje prihajajo iz zaklonišč,

saj je bil vesoljski sovražnik premagan skoraj čez noč.

Skoraj tako hitro, kot se je pojavil.

PO VSEM SVETU SLAVIJO ZMAGO

Ljudje se ozrejo v nebo in vidijo zmago.

To je današnja beseda.

- Praznovanja... - Kaj delamo?

Kaj delamo?

- Lahko gremo domov. - Ne, ne moremo.

Lahko. Poglej vse.

Zakaj smo sploh tu?

Kaj delamo?

Skušamo preživeti.

Zakaj?

Mami?

- Kaj je to? - Televizija.

Kaj predvajajo?

Nič.

Se pogovarjata o očku?

- Ne, pogovarjala sva se o... - Preživetju.

Mami razlaga, zakaj se skrivamo pred ljudmi.

Zakaj se skrivamo?

Včasih, ko se vse zdi tiho, prijetno in varno,

in misliš, da lahko zaupaš temu občutku,

takrat...

V sebi imamo glas, intuicijo.

Vedno je tu.

Včasih je zelo tih, a ga moramo upoštevati.

Le njemu lahko zaupamo.

In moj glas mi pravi

"ne še, ne še".

Razumeta?

Ali zdaj živimo tu?

Ne.

Nocoj bomo tu prespali.

Kam pa gremo potem?

Nikamor.

Ker ni varno.

Ker mamin glas pravi tako.

Bi rad bil kje drugje brez mene?

Ne bom te zapustila. Nikoli.

In ti ne boš zapustil mene.

Ne boš šel stran od mene. Tega ne bom dovolila.

Dom je tam, kjer smo skupaj.

Nocoj je to dom. Prav?

Izvoli. Pripravi si posteljo.

Nisi ga iskala.

Nisem ga videl.

Jaz sem. Jaz sem.

Zakaj si ga zapustila?

Tako nam je rekel.

Narediš vse, kar reče?

- Ne. Ne upoštevam drugih. - Zakaj moram jaz upoštevati tebe?